Ni pomembno le, koliko let živimo, ampak koliko življenja je v njih
Živimo v času, ko se o dolgoživosti govori skoraj povsod. Iščemo živila, ki naj bi podaljševala življenje, štejemo korake, spremljamo spanec in srčni utrip, jemljemo prehranska dopolnila ter sledimo nasvetom o tem, kako ostati zdravi, vitalni in mladostni čim dlje.

Priznam, tudi sama sem imela obdobje, ko se je na moji polici znašlo vse mogoče, od vitaminov do najrazličnejših prehranskih dopolnil. Eno za energijo, drugo za kožo, tretje za srce, četrto za imunski sistem … in nekje vmes sem skoraj verjela, da vendarle obstaja tista čudežna tabletka, ki bo poskrbela za vse. Če jih vzamem dovolj, bom menda zdrava, polna energije in z malo sreče še skoraj večno mlada. No, ampak res samo menda.

Danes na vse skupaj gledam nekoliko drugače. Čudežne tabletke najbrž ni, življenje pa je na srečo veliko več kot številke, meritve in obljube o večni mladosti.

In prav tu se zame skriva bistvo dolgoživosti:
Si res želimo samo živeti dlje ali si predvsem želimo živeti dobro? Sama si želim dolgo živeti in ta leta tudi zares živeti. Zdravo, polno in po svoje. Še toliko bolj zdaj, ko sem postala babica in je v moje življenje prišla vnukinja Tara. Z njo sem dobila še en čudovit razlog, da si želim čim več zdravih in lepih let in predvsem čim več trenutkov, ki jih bova lahko doživeli skupaj. In tudi življenjske radovednosti mi še zdaleč ne manjka. Moj seznam želja ostaja dolg. Pravzaprav se mi zdi, da se z leti samo še daljša.


Dolgoživost se začne danes
Ko govorimo o staranju, pogosto razmišljamo o nečem, kar nas čaka nekoč v prihodnosti. V resnici pa kakovost svojih prihodnjih let v veliki meri gradimo z načinom, kako živimo danes.

Z gibanjem, ki nam dobro dene.
S hrano, ki nam koristi in v kateri uživamo.
S kakovostnim spanjem.
Z ohranjanjem moči in gibljivosti.
Z rednimi preventivnimi pregledi.
Z obvladovanjem stresa.
Z dobrimi odnosi.

S tem, da si znamo vzeti čas zase in v življenju ohraniti prostor za vse tisto, kar nas veseli. Ni treba, da je vse popolno. Pomembnejša sta zmernost in ravnovesje. Brez večnih skrajnosti. Najprej vsega preveč, potem pa nenadoma nič.

Skrb zase ni v popolnosti, ampak v tem, da znamo poskrbeti za svoje zdravje, ne da bi ob tem pozabili živeti. Ker tudi uživati življenje pomeni skrbeti zase.


Ohraniti moč, ohraniti samostojnost
V zrelih letih mišice niso pomembne le zaradi videza. Pomagajo nam ohranjati stabilnost, gibljivost in predvsem samostojnost. Omogočajo nam, da brez težav hodimo po stopnicah, se sklonimo in vstanemo, potujemo ter čim dlje živimo vsakdan po svoje.

Z leti se spreminja tudi naš pogled na telo. Videz nam je še vedno pomemben, vendar vse bolj cenimo, kaj naše telo zmore in kam vse nas lahko ponese.

Morda se nam zato ni treba ves čas spraševati le: Kako smo videti?
Veliko pomembnejše vprašanje je: Kaj lahko danes naredimo za svoje telo, da nam bo dobro služilo tudi čez deset ali dvajset let?

Ohraniti radovednost do življenja
Za dobro in dolgo življenje ni pomembno le, kako skrbimo za telo. Pomembno je, da z leti ohranjamo tudi radovednost, zanimanje za svet in željo po novih doživetjih.

Radovednosti mi, k sreči, nikoli ni primanjkovalo. Še vedno me veselijo dobri pogovori, ljudje, ob katerih mi je lepo, novi kraji, glasba, knjige in vse tisto, kar mi odpre kakšen nov pogled na svet. Verjamem, da človek potrebuje nekaj, kar ga zanima, navduši in v njem ohranja strast do življenja.

Nikoli nisem verjela, da bi se morali z leti počasi umikati in življenje opazovati le še od daleč. Prav nasprotno. Dokler nas svet zanima, dokler se veselimo novih doživetij in imamo načrte, imamo tudi razlog, da gledamo naprej.

Mladost ni samo gladka koža. Je tudi radovednost, veselje in zanimanje za življenje.


Odnosi so del dobrega življenja
Ko govorimo o zdravem življenju, veliko govorimo o prehrani, gibanju in skrbi za telo. Manj pogosto pa o ljudeh, ki nas obkrožajo. Pa vendar si je težko predstavljati resnično dobro življenje brez ljudi, s katerimi ga delimo.

Družina. Partnerstvo. Prijateljstva. Pogovor ob kavi. Skupno kosilo. Objem. Smeh.

Včasih so prav te na videz preproste stvari tiste, ki štejejo največ. Občutek, da nekam pripadamo, da smo sprejeti takšni, kot smo, in da imamo nekoga, ki ga lahko pokličemo tudi takrat, ko za to nimamo nobenega posebnega razloga.

Z leti morda še bolj razumemo, da največjega bogastva ne najdemo v stvareh, ki jih imamo, ampak v ljudeh, s katerimi delimo svoje dneve, veselje in skrbi. Pa tudi v skupnih doživetjih in trenutkih, ki ostanejo z nami.

Dolgo življenje brez bližine in dobrih odnosov bi bilo precej prazna zmaga.

Lepota z leti ne izgubi pomena
Sama nikdar nisem čutila, da bi z leti izgubila zanimanje za modo, lepoto in urejenost. Zakaj bi ga?

Sčasoma pa se nekaj vendarle spremeni. Pri dvajsetih ali tridesetih nam je morda pomembneje ugajati in biti opaženi. Želimo narediti dober vtis in veliko nam pomeni, kako nas vidijo drugi. Kasneje vse bolj razumemo, da je pomembno predvsem to, da se dobro počutimo v svoji koži in da se uredimo zato, ker je to všeč nam.

Ne gre za to, da bi želeli pri šestdesetih biti videti trideset. Vsako življenjsko obdobje ima svojo lepoto. Pomembno je, da se tudi pri šestdesetih, sedemdesetih ali osemdesetih počutimo dobro. Zdravi, zadovoljni in predvsem svoji.

In zakaj si ne bi polepšali dneva? Lepa ruta, najljubša šminka ali obleka, v kateri se počutimo odlično. Večerja v prijetnem ambientu, kozarec dobrega vina ali šampanjca, čudovito potovanje. Predvsem pa dobra družba in prijatelji, s katerimi nas povezujejo podobne vrednote, pogledi in veselje do življenja. In seveda tudi kakšen trenutek razvajanja samo zase.

Nič od tega ne more ustaviti časa. Lahko pa poskrbi, da ga živimo lepše, z več užitka in predvsem po svoje.


Ne štejejo leta, šteje življenje
Če bi morala vse skupaj strniti v nekaj misli, bi rekla takole:

Skrbimo za telo, da nas bo lahko še dolgo nosilo tja, kamor želimo.
Negujmo um, da bomo ostali radovedni.
Ohranjajmo ob sebi ljudi, ob katerih smo lahko to, kar smo.
Ne dovolimo, da bi številka naših let odločala, kaj nam še pripada.
In predvsem ne čakajmo na popoln trenutek, da bi začeli živeti bolj po svoje.

Nihče od nas ne ve, koliko let mu je namenjenih.
Lahko pa vplivamo na to, koliko življenja bo v naših letih.

In kako bi torej danes odgovorila na vprašanje: dolgo živeti ali dobro živeti?

Oboje, če imamo srečo.
Če pa moram izbrati, naj bo življenje predvsem dobro.

Ker na koncu ne bomo šteli dni.
Spominjali se bomo trenutkov, ki smo jih zares živeli.



✍️ Mirjana Stiplošek Gorza
Foto: Vito Gorza
Lokacija: Saadiyat Island Abu Dhabi

Sorodne vsebine:

https://www.lamiriam.si/Leteti%20z%20odprtim%20srcem:%20zgodba%20o%20povezanosti,%20%C4%8Dlove%C4%8Dnosti%20in%20lepoti%20raznolikosti

https://www.lamiriam.si/drugace-ne-pomeni-narobe